Kreditna ponudba – na kaj je treba paziti?

Najem kredita, še posebej stanovanjskega, je opravilo, ki se ga lotevamo le nekajkrat v življenju in takrat smo naenkrat soočeni s kopico informacij, ki bi jih morali poznati, da bi si lahko uredili ugoden kredit. Skupna obrestna mera, efektivna obrestna mera, pribitek pri obrestni meri, nominalna obrestna mera, interkalarne obresti, euribor, stroški odobritve, stroški zavarovanja, … Izrazov je cela kopica in že pri obrestni meri je postavk toliko, da je človek upravičeno zmeden. Marsikdo se tej poplavi informacij izogne tako, da kredit najame kar pri svoji banki in se izogne stresu. Težava je v tem, da so takšni krediti praviloma manj ugodni, saj banke brez pogajanja o boljših pogojih le-te nerade ponudijo kar same od sebe.

EOM, Euribor, pribitek, stroški odobritve

Stvar je sicer manj zapletena, kot se zdi. V idealnem svetu bi vas zanimala predvsem efektivna obrestna mera (EOM), ki bi naj imela vse stroške povezane s kreditom že vračunane in bi naj bila najbolj merodajen podatek pri primerjavi ponudb različnih bank. A to je le teorija, saj se različne banke na različne načine lotevajo priprave ponudb. Izjeme se pojavljajo predvsem zaradi:

• uporabe različnih Euriborov
• dodatnih zahtev

“Uporaba različnih Euriborov” se sliši precej čudno, saj obstaja samo en Euribor. Mišljeno je predvsem to, da nekatere banke za izračun vzamejo višino Euribora na tekoči dan, druge vzamejo vrednost določenega obdobja (npr. 1. dan v mesecu, …), tretje pa kar povprečje določenega obdobja. Ob tem nekatere banke še zaokrožujejo Euribor na osminko navzgor. To v praksi pomeni, da ko Euribor znaša 1,02 %, ga banka dvigne na prvo osminko odstotka in naenkrat le-ta znaša 1,125%. Vse skupaj seveda vpliva na EOM.

Dodatne zahteve so predvsem zahteve po dodatnih zavarovanjih, varčevanjih, paketih TRR, itd. Tudi to podraži kredit, a se hkrati ne kaže v EOM. Iz obojega sledi, da je efektivna obrestna mera sicer koristna stvar, a hkrati ne popolnoma merodajna.

Pri Euriboru je razen zgoraj omenjenih zaokroževanj pomembna tudi njegova ročnost. 3-mesečni, 6-mesečni in 12-mesečni so oblike, ki se uporabljajo za fizične osebe pri nas. Načeloma velja, da krajša kot je ročnost, nižja je obrestna mera, hkrati pa je ustrezno višja frekvenca spreminjanja skupne obrestne mere in posledično anuitete.

Fiksni pribitek, oz marža je del obrestne mere pri katerem se lahko pogajate. Gre za X pri skupni obrestni meri v obliki Euribor + X%. Ta del je dokaj jasen in ga enostavno primerjate, morda je celo bolj merodajen od same efektivne obrestne mere, saj se v njem ne skrivajo nobene različne interpretacije ter zaokroževanja.

Stroški odobritve so tudi stvar pogajanja in so na veliki večini ponudb jasno izraženi ter jih je enostavno primerjati. Gre za stroške, ki si jih banka zaračuna za to, da se izpelje celoten proces priprave kreditnega predloga in odobritve kredita.

Pazite na dodatne zahteve

Dodatne zahteve bank, kot so varčevanja, življenjska zavarovanja, depozit in podobni produkti so v zadnjem času vse pogosteje sestavni del sklepanja kreditne pogodbe. Izberite produkte, ki jih res želite in za katere ste prepričani, da jih potrebujete, saj vsi nekaj stanejo in posledično posredno podražijo vaš kredit. Z življenjskim zavarovanjem ob visokem kreditu ni nič narobe, mora pa biti narejeno v ustrezni obliki.